IVAN CANKAR DESETICA PDF

Na kraju je ipak odgovorio, ali u provokativnom tonu te je bio poslan u kut i k upravitelju. On je sve priznao i objasnio kako je to napravio. Molio je Boga da umre. Na kraju je sve priznao majci, a ona se nije ljutila, samo ga je zagrlila i zaplakala. Umro mu je djed. Janez je mislio da spava, ali kada ga je dotaknuo, shvatio je da je dijete mrtvo.

Author:Dogul Fejas
Country:Papua New Guinea
Language:English (Spanish)
Genre:Career
Published (Last):24 June 2015
Pages:322
PDF File Size:4.45 Mb
ePub File Size:8.6 Mb
ISBN:330-9-75195-618-2
Downloads:78286
Price:Free* [*Free Regsitration Required]
Uploader:Bakora



Tudi jaz sem dobil tak formular, pa nisem vedel, kaj bi z njim. Vsaka mladost. Mi otroci, kolikor nas je bilo, smo se igrali na vrhu pri Sveti Trojici. Spomin umolkne, pa se oglasi v izbi tete Micke. Gotovo je, da sem bil sila neroden in cmerav otrok. Palec mi je nazadnje obvezala z veliko in debelo cunjo, ki je bila gnusna.

Tam se je nehal ta prostrani svet. Ves levi del struge je sam bel prod, od sonca spaljen. Nenadoma se mi je zazdelo, da jaham na ogromnem zelenem konju naravnost proti sijajnemu soncu.

In vsi so rekli, da je to slabo znamenje. Le pojdi, sinko moj! Ali tisti pehar, posoda vseh sladkosti, je bil zaklenjen v ogromni omari. Ko sem spet prislonil desko ter se izvil izza omare, sem bil zasopel in poten. Mati je postavila pehar na mizo. Mi smo se. Nikoli si nismo bili tako blizu, tako bratje in sestre, kakor ob tistih svetih urah.

Tam nekje v podlipskih hribih, visoko v samoti, stoji pristava, ki ji pravijo Mavsarjev hrib. Troje bosih otrok je lezlo trudoma skozi macesnov gozd po strmem blatnem bregu nizdol. Samo toliko vidim. Ali te podobe ne maram. Kaj vse je bilo tam! Pod klancem sem se zaobrnil sunkoma. Dateljni so bili mastni, koj so se prijeli potne dlani. Izpljunil sem vse, gladko lupino, cukreno meso in precepljeno jedro. Nato sem legel v travo in sem molil, da bi umrl. In jaz jem dateljne!

Ko sem se vzdramil, je bil materin obraz resen in bolan. In izpovedal sem se, kakor pred izpovednikom in Bogom samim. Nato je naglas zajokala, sam ne vem zakaj. Nevesel mi je spomin na prvo sveto obhajilo. Tiste molitvice sem znal gladko, da sem jih blebetal tjavendan, zraven pa mislil na Majerjeva jabolka. Hostija se je prijela zob in neba, trgal sem jo s suhim jezikom, da bi jo spravil v grlo, ki je bilo tesno, kakor zaklenjeno.

Nevesel mi je spomin na prvo sveto obhajilo, nevesel na zadnje. Stopil sem na cesto in sem bil star. Nikoli do tedaj ga nisem videl, da bi jokal; bilo je samo suho, presekano ihtenje brez solz. Mrtvec mi je bil napoti; povsod sem ga videl, prerekal se z njim, kakor je bil trd in tih; nazadnje sem se skril v tesno sosedovo kamrico.

Kaj pa bi s tem drevesom? Ali naj si ga zatakne za klobuk? Nikar ne zamerite Pogledal sem ga natanko in sem videl, da je cesar. Ali spi? Krvavi drob se je usul na tla. Star hlapec, gologlav in golorok, je stal tik pred konjem, gledal mu v gobec ter jokal naglas.

Niso mi veliko pripovedovali o nji; sam sem si bil ustanovil podobo, ki je bila sijajna brez primere. Postavili so me bili na visoki zid kraj cerkve. Edina moja misel je bila Ljubljana. Rekli so, da sem bolan. Ko je zjutraj belo sonce posijalo v izbo, sem bil zdrav. Naprtili smo si malhe preko rame ter se napravili zgodaj na pot. Pred nami na obzorju se je belila Ljubljana in nad Ljubljano je sijalo sonce. Morda sem bil tako izpremenjen tudi sam. Videl sem jih nage, brezsramno razgaljene.

Tlesknil me je z debelim prstom po glavi ter me je pogledal osorno od vrha do tal. Vam zvezde, to visoko nebo, meni ta rosna trava, meni pusti grob! Vrtnar sem bil. Tesno mi je bilo, ker nisem mogel do njih tako blizu, da bi jih otipal. Tako vzdihujejo. Nato so me hoteli napraviti za vrtnarja Mili Bog, da bi se bilo zares tako zaobrnilo!

Kod bi danes plavala moja barka? Na vsaki moji besedi, na vsem mojem nehanju je bila pega, je bil greh. Zdaj, v enem samem pogledu, v enem samem hipu je bilo mahoma vse razodeto, nasilno, neusmiljeno. Dolgo je stala mati na pragu, ali pa se mi je dolgo zdelo; in me je gledala naravnost kakor gleda sama smrt ali sam Bog. Mati, saj ne maram!

Kajti vse, kar je bilo — trohnoba in smrt! V teh grenkih mislih pa je bil Bog sam s svojo ljubeznijo. Nobena ne ostane skrita, nobena ni pozabljena, niti ena se ne da za zmerom izbrisati. Kosilo je na mizi. Omahne in umrje. Tudi ona se je ozrla name. Ko sem se ob rani zori vzdramil, sem imel lica vsa mokra od solz. Noben vzklik ne izgine, noben vzdih, nobena solza in noben smehljaj.

Z mojimi besedami me pozdravljajo zeleni holmi na levi, na desni prepeva moje pesmi prostrani mah. To je bila prva pot. Cule so bile pripravljene. Tra-la la-la la-la lom Kamen, ki je bil v mojem srcu, se je zganil, da me je zabolelo.

Hotel sem ogrniti svoji zgodnji mladosti haljo Pierrotovo. Kaj sem zares jaz? Ali ni le moj ubogi Jure, ki je hodil po drva v Blatni dol? In verno misli, da je bil izklesal podobo Venere ali Mojzesa. In ta strah je poglavitni izvirek vsake umetnosti. Umetnik je tisti otrok, ki poje v gozdu, da bi ne skoprnel od strahu. Prepad se odpira do prepada, brez kraja.

EL CHARLESTON JOSE DONOSO PDF

Moje življenje (Ivan Cankar)

It was only in the Midth century that Empress Maria Theresa forced the university back under control of the monarchy. To ask other readers questions about Izabrane pripovetkeplease sign up. Art critic Clement Greenberg describes the Pre-Raphaelite Brotherhood as proto-Modernists, There the proto-Modernists were, of all people, the Pre-Raphaelites actually foreshadowed Manet, with whom Modernist painting most definitely begins. Knjizevnost is currently reading it Jun 18, The Magister and Doctors constituted the four faculties and elected the academic officials from amidst their ranks, the students, but also all other Supposita, were divided into four Academic Nations. Would you also like to submit a review for this item? The Kingdom of Hungary had always maintained a separate parliament, the Diet of Hungary, the administration and government of the Kingdom of Hungary remained largely untouched by the government structure of the overarching Austrian Empire.

ANSI A117.1 COMMENTARY PDF

"Desetica" Ivana Cankara

Tudi jaz sem dobil tak formular, pa nisem vedel, kaj bi z njim. Vsaka mladost. Mi otroci, kolikor nas je bilo, smo se igrali na vrhu pri Sveti Trojici. Spomin umolkne, pa se oglasi v izbi tete Micke. Gotovo je, da sem bil sila neroden in cmerav otrok.

BARELY A LADY EILEEN DREYER PDF

Crtice iz moje mladosti

.

Related Articles